Izlet na morje

 Sicer že prejšnji (no, v bistvu pred-prejšnji, "kaku cajt hitro laufa" bi rekla Petruškica) vikend ampak privoščili smo si izlet na morje. V petek sem še skočil do lokalne outdoor trgovine po dva kamping stolčka in dva podmetača, potem smo pa švignili čez estonski kantrisajd v kamp Suurkivi, kar v estonščini pomeni Velikikamen (ja, kivi tle ni sadež tropskega pedigreja ampak najobičniji kamen). 

Toomas, lastnik kampa, ki se je pred dvemi leti vrnil iz Londona na očetovo posestvo (za eno Ronjino žuto-minuto oddaljeno in za palisado trstike skrito od morja) in na njem postavil mali fensi off-the-grid (po domače, brez elektrike in tekoče vode) kamp. Ker je tukaj konec sezone že konec avgusta, smo seveda ob rezervaciji dobili (prijetno) začuden mail, ki naju je obvestil, da nama da škonto, ker je že zaprt in izvaja gradbena dela. No, ni bilo strašno, podrl je eno lopo in ni bilo ravno pokošeno (ojoj!).

Petra se je opravila precej tematsko, no, letu primerno.

Ni pa Toomas povedal, da je na parceli ribnik (na Ronjino največje veselje, in mojo grozo ob misli na mokrega cucka v novem šotoru na novi puhasti spalki in novi spalni blazini. No nič več ne zgleda novo, kar je v bistvu fajn). Ronja je seveda zmagala (Petra: "Ma puuuusti jooooooo, nej psk uživa").

Ronja v pozi "prosim"...

... pa v žuti minuti...

... pod klopjo...

...pa na ganku od hiške, ki nam jo je namenil Toomas. No, spali smo vseeno v šotoru, ki ga je bilo potrebno stestirat.

In kuhali smo na tamalem kuhalniku, čeprav je bila 100m stran kuhinja.

In Ronja je pila iz (napol zložene) zložljive posode...

...čeprav smo imeli s seboj tudi nezložljive...

Aja, tisti komentar, da smo spali v šotoru sodi pod to sliko. Jebiga, je kar je.

Ronjin bazen v nočni varianti (morebitne nepozorne gledalce opozarjam na precej fotogeničen sod v desnem zadnjem delu bazena)

Dopisnik v vsej svoji strašljivosti med stresnimi testi opreme (je bilo ful komarjev, zato stresnimi).

Med temi testi sta seveda Ronja in Petra precej nestresirano brali/spali...

... dokler se ni skoraj stemnilo...

... pa tudi ko se je.

Na tem mestu je premor, ampak ne za nas, ker smo šli seveda v sauno. Tako, OBI stil leseno hiško, z dobro pečjo. In "kletjo" (med podnicami in tlemi je bilo 30cm prostora) v katero se je zavlekla Ronja in naju veselo vohala. Upam da je vohala. Verjetno je sicer kej žrla.

Tukaj sta pa še moje tice v opazovanju tičev z opazovalnega stolpa v Parnuju (na a-ju manjka umlaut, ma se mi ga ne da iskat).

Toliko.