Mislim, da je bilo nekje v drugem tednu našega bivanja v Tartuju, ko sva definitivno ugotovila, da nov brlog na ulici Riia krepko presega še vzdržen nivo hrupa za najina gozdovniško razvajena ušesa. Pa sva začela šnufanje za novim. Ko je Petra na Facebook skupini (ja, Petra je po novem na FB, ampak pssssssst, čisto inkognito in nobenega od nas ne bo dodala...) videla, da je soseska na Ranna Tee baje zaradi kvalitete življenja zelo priljubljena pri pregovorno pasjeljubih študentih veterine, sva postala bolj pozorna na ponudbe v tej smeri neba.
Prvo stanovanje, ki se je pojavilo na lokalnem oglasniku, je bilo neopremljeno, v prvem nadstropju in na severni strani hiše, s precej čudno razporeditvijo prostorov. Pa sva se dogovorila, da ga greva (dvojina, gospa pes na take oglede ni vabljena, predvsem zaradi svoje muhavosti in dlakavosti) pogledat. Med tem se je na oglasniku pojavilo še eno stanovanje, v drugem nadstropju sosednje stavbe, s pogledom na jug (kar je pozimi zelo fajn) in reko (kar je vedno fajn), z boljšo razporeditvijo, malo modernejšo opremo, a za isto ceno. Ampak kaj, ko je imelo tako (Petrine besede) ostudne fotelje, da je estetsko zavednejši del naše koruzniške družinice zaradi njih skoraj dal veto na ogled).
Mesec in pol kasneje:
Jap. Te fotelji so ena boljših stvari v stanovanju. Gospa pes si je takoj privatizirala vse tri, zato smo morali naglo nabaviti še nekaj pregrinjal. O estetiki pa raje ne bi, ker imajo vsake oči svojega malarja.
PS: smo se pa zaradi moje religiozne sovražnosti do tepihov znebili velike dlakave nesnage pod stekleno mizico, ampak za to imam, no, sem imel, zdravstvene razloge - v daljni preteklosti sem namreč bil astmatik...
PPS: aja... alergičen sem bil tudi na pse. Hmmm... Ampak pse imamo radi:
| Ker serjejo na glavnem trgu in spravljajo Petro v stisko, |
| ker ne hodijo po vegastih stopnicah ampak ob njih (ker je tam več šanse za priložnostni prigrizek), |
| ker se dan pred obiskom veterinarja (nič bat, redna šponta) okopajo v Emajogi... |
| ... in potem še obrišejo v na novo nasut pesek klančine bližnje ladjedelnice |
Kdo jih ne bi imel rad, čeprav je nanje alergičen. Podobno kot s kavči ;)
...podobno kot s pametovalskimi bivsimi astmatiki.
ReplyDeletečaki, a je morda na tisti sliki (kjer se petra dela da zastopi snov debele buvke in ronja nemo zre v prazno) prav zares v ozadju furry wall?*take him to the greek?
ReplyDeleteŽal ne, sicer bi že božal dlakav zid! Imamo pa furry floor, če šteje (pa furry štumfe, posledično)?
DeleteNehajteeee, se v sebi smejim v pisarni in zgledam čudno :D :D meni so mi všeč fotelji :) Dlakavih zidov ne poznam, poznam pa furry flooe in furry štumfe in tudi furry fotelje in kavče (Kraljica Tachka je v obdobju intezivnega menjavanja peliče :))
ReplyDelete