Ko sva bila prvič povabljena, da bi se preselila v Gothenburg, je bil moj odgovor nekje med krohotom in odločnim "ne, hvala, živim v najlepšem kotičku sveta". Po tihem tudi zato, ker me skandinavske zime - z njihovimi dolgimi nočmi in nizkim soncem - malce strašijo. V zimskem času sva bila tudi v preteklosti le malokrat na teh zemljepisnih širinah, vsekakor pa ne dlje kot mesec, dva, pa še takrat sem komaj čakal odmor za kosilo, da sem v tisti uri užil nekaj tako željene svetlobe.
Nato sva se lani, po planih za dve leti, preselila na enako zemljepisno širino, kot jo ima Gothenburg. Kako sem torej preživel (no, preživljam (no, preživel, zapis je začel nastajati pred enim mesecem, zdaj je že krepko pomlad)) zimo?
Po pravici povedano, presenetljivo dobro, iz več razlogov;
- Tartu ima podnebje, ki je znatno hladnejše in hkrati precej bolj suho. To pomeni, da smo do sedaj imeli tri (3) meglene dni.
- Hkrati smo imeli cel januar in februar sneg. Ne veliko, ampak dovolj, da je bilo vse belo, in zato noči svetlejše. Sneg ima res velik vpliv na počutje, sploh ko si v mestu.
- Zelo je bilo mraz. Povprečnih temperatur se ne spomnim, ampak nad ničlo je bilo le nekaj dni. Najhladneje je bilo -26°C (ob takih temperaturah avto resno razmišlja, da se ne bi šel več teh igric (prav tako Ronja in njene tace)).
- Ker delava / se šolava od doma in večinoma po lastnih urnikih, si je precej lažje organizirati dolg sprehod in prosti čas v svetlem delu dneva.
- V vsej te C19 noriji so Estonci še relativno mentalno zdravi, s smiselnimi omejitvami in pozitivnim odnosom do njih,
- Zimsko kopanje in savnanje, v obratnem vrstnem redu! Poživi telo in duha.
- Novosti. Jaz všečkam novosti.
- Nositi kapuco je normalno. No, to bi moralo biti jasno že samo po sebi, pri temperaturah iz točke 3 pač ne hodiš okrog le z lahko kapo. Pri nas se mi zdijo kapuce bolj za okras, tu so pa dejansko redno v uporabi, pri vseh.
- Zimski pohodi po res zmrznjeni pokrajini so precej lažji.
Skratka, baltska zima mi je všeč. Mi je pa še bolj všeč baltska pomlad, vsaj prvi dnevi nje, a o tem drugič.
 |
Bober v akciji
|
 |
Ponovoletno roštiljanje in pohod s Petrinimi sošolci
|
 |
Morda bo pa enkrat sonce vseeno nazaj
|
 |
Pasje šape so res pasja stvar, sploh ko zmrznejo
|
 |
Minus ful v domačem drevoredu
|
 |
Minus še malo več (al manj, kako že to gre) nekje na estonskem podeželju
|
 |
Pasje tace vol2
|
 |
Ronja, zapri gobec, ker ti bo odmrznil jezik!
|
 |
Torta zase
|
 |
Prvi burek iz nule, malo suh a drugače zelo fin
|
 |
Pes NI depresiven, to je samo poza
|
 |
Pohod s sošolci vol2
|
 |
Sauna boat
|
 |
Sauna v sauna boat-u
|
 |
Drzni avtor sredi zamrznjene reke Emajogi
|
 |
Drsalnica. Ja, tisto je led. Vse tisto, ja.
|
 |
Zimsko kopališče med odjugo. Skulpture so dejansko led, odstranjen iz luknje, preden se gre v vodo.
|
 |
Najljubši kup snega pred Petrinim faksom
|
 |
Noč v mestu
|
 |
Policijski pes Ronja
|
 |
Policijski zajec Ronja
|
 |
Petra v vsej svoji scandi/balitc identiteti (strmenje v sonce je zelo in...)
|
 |
Little did we know, zraven naše trgovine je stara veterinarska fakulteta, na sliki Theatrum Zooticum
|
 |
Nova pošiljka snega na plaži
|
 |
Sončenje v zavetju smrečja
|
 |
Vlaga + mraz + sovjetska ograja = ivje
|
 |
Kreativna obnova propadajoče domačije
|
 |
Taista domačija, stavba 2
|
 |
Slikal sem psa, ne naju
|
 |
Profesionalna metalka kep v bojni opravi
|
 |
Sončni zahod, slika ni 1% tega kar je bilo v naravi
|
 |
My bitches
|
 |
Pavza na sauna boatu
|
 |
Vse najboljše za me
|
 |
Petra išče sneg, med tem ko ga je Ronja že našla
|
Hvala "gostujoče pero" za vse te fotke :) objem!
ReplyDeleteŠele danes berem in gledam...zelo lepo, vse!
ReplyDeletePrijazne pozdrave izpod Snežnika.